TRONI, POGLAVARSTVA, OBLASTI, AVTORITETE - Novi pojmi preroškega gibanja ali pozabljene svetopisemske resnice?

TRONI, POGLAVARSTVA, OBLASTI, AVTORITETE - novi pojmi preroškega gibanja ali pozabljene svetopisemske resnice?

UVOD

Krščanstvo, vsaj tisto živo, za razliko od ostalih verstev, ni ciklična religija. Bog je živ Bog, ki se neprestano razodeva, in zato cerkev napreduje. Če nazaduje, je zato, ker izgublja odnos z Bogom. Po navadi se začne oklepati vzorcev in strategij, namesto živega odnosa z Bogom.  Veliko ljudi si želi vrniti k izvoru in gleda v preteklost, v pretekla Božja delovanja ter tam išče vzorce in načine, kako se približati Bogu. Govorimo, da bi si želeli biti kot prva cerkev, a nam je veliko več na razpolago, saj Bog že 2000 let čez cerkev deluje in govori. Več kot petsto let po reformaciji cerkve smo še vedno priča neprestanemu obnavljanju določenih resnic, ki so zapisane v Svetem pismu in vidimo, kako se Božje Besede odklepajo in razodetja aktivirajo cerkev  v različnih duhovnih sferah in poslanstvih. Kjub temu opažamo, da se veliko gibanj, ki se je rodilo iz takih Božjih delovanj, ponavadi noče premakniti naprej, ko Bog začne razodevati nove stvari, morda komu drugemu , in ne njim, saj nobena skupnost in noben človek ne more imeti resnice v posesti. Prihaja do razdorov in razkorakov. Tako se potem rojevajo nove skupnosti, nove šole in nova učenja. Ne zato, ker bi si cerkev želela biti razdeljena, ampak zato, ker se premika naprej. Včasih je delitev nujna in potrebna za rast, tako kot ni spočetja novega življenja brez delitve celic. 

KAKO DELATI Z PREROŠKO BESEDO, KI JE GOVORJENA ZA CERKEV ALI NAROD

Ko se je preroško gibanje pred kakimi 40 leti okrepilo, je naprej aktiviralo cerkev v preroških darovih za posameznika, ko pa se je kasneje združilo še z z apostolskim gibanjem, pa smo priča porastu učenj in tudi preroških besed, ki se dotikajo celotne cerkve,  ter segmentov človeške družbe, in ne le posameznikov , evangelij prehaja iz zasebne sfere na družbo. Recimo zelo popularno učenje, predvsem v ZDA,  “Mandat sedmih gora”, ki temelji na prepričanju, da je Božja volja, da se kristjani ne umikajo s sveta, temveč aktivno udejstvujejo na sedmih ključnih področij družbe (t. i. "gore"), da bi s tem uresničevali Božje kraljestvo na zemlji in bili luč in sol zemlje. Teh 7 področij je: Vlada (politika), Izobraževanje, Mediji, Umetnost in zabava, Religija (vera), Družina, Gospodarstvo (ekonomija). Učenje, ki ima svoje korenine v letu 1975, je skoraj "ponarodelo", na to temo obstaja nešteto knjig in pridig. To učenje je značilno tudi za gibanje NAR, - Nova Apostolska reformacija,  znotraj  tistega segmenta evangelijskega krščanstva, ki poudarja ponovno vzpostavitev "petkratne službe" iz Efežanom 4,11 — zlasti vloge sodobnih apostolov in prerokov — kot ključnega dela za duhovno obnovo in širitev Božjega kraljestva na zemlji. Kakor mnogo gibanj pred njimi, recimo gibanje vere, karizmatično gibanje, “Dominion” gibanje, … je tudi to s seboj prineslo nekaj ekstremnih praks in doktrin, a bomo o tem drugje bolj podrobno govorili, ko bo čas. So pa ta gibanja pomembna za nas, ker tudi k nam prihajajo ti nauki in je potrebno, da jih znamo umestiti v nek okvir. Bog ne želi, da smo nevedni. 

Vsako novo gibanje prinese tudi novo teološko govorico in s pojavitvijo teh novih gibanj v zadnjih 40 letih, so se pojavili tudi novi teološki pojmi, ki pa sicer niso novi,  saj so iz Svetega Pisma, a so se v cerkvi izgubili zaradi človeške tradicije.

Spet je stopil v ospredje recimo teološki koncept Evangelija Kraljestva, ki ga je Jezus oznanjal ( kot nadgradnja evangelija zgolj osebnega odrešenja in posvečenja). Transformacija družbe, mest in narodov, ne le rešitev posameznikov ter koncept prevlade cerkve v duhovnih sferah - zmagoslavne cerkve. 

SFERE OBLASTI

Veliko tradicionalnih vernikov s pojmi kot so: prestoli, oblasti, avtoritete, sfere, duhovna področja, duhovno bojevanje, ... ne ve, kaj početi ker se pred tem o njih ni učilo. V priliki o sejalcu nam Jezus govori o tistem segmentu ljudi, ki Besedo sicer sprejmejo, a ker je ne razumejo, jim jo hudič  (ki je v tej  priliki prikazan kot ptice neba - duhovi v ozračju), ukrade. 

Ko kot cerkev prihajamo na nov nivo, in z novim nivojem mislim, da nam Gospod želi zaupati večjo avtoriteto, s tem prihajajo tudi bolj  kompleksna preroštva, in ne želimo, da bi  preroki “sejali, hudič pa zobal”. Bolje je, da ne divjamo z razodetji, temveč, da si vzamemo čas za razumevanje. 

Bog želi, da razumemo tako duhovno hierarhijo, kot naravno. Vsak oblast, tako človeška kot duhovna , je namreč dana od Boga. Tako kot v sferah naravnega življenja, ima pravo večjo avtoriteto kot politika v narodu, in recimo v sodstvu, ima  policaj veliko manj avtoritete kot vrhovni sodnik, čeprav smo v Sloveniji imeli primer pred leti, ki je pokazal, da ljudje nimajo pojma o avtoriteti. Prišlo je do zapleta, ko je policaj, ki je bil na vrhovnem sodišču zaposlen na vratih zato, da varuje red - torej da vrhovno sodstvo varno deluje, napadel enega izmed vrhovnih sodnikov, ker je šel mimo njega, brez da bi se ustavil. Prišlo je do incidenta in kakor ponavadi do medijskega škandala. Ljudstvo je ponorelo. Reklo, “tudi sodniki se morajo podrediti, kaj pa si mislijo, da so”, namesto da bi se vprašalo, “ali se je temu policaju zmešalo”.  Zanimivo je bilo, da tudi novinarjem, ki so poročali, ni bilo jasno niti na osnovnem nivoju, kdo čuva koga, in kdo je podrejen komu. Žal se ista logika odraža tudi v cerkvi  glede razumevanja oblasti v duhovnih sferah. Večina jih ne gre dlje od te policajeve logike. 

Nekega cerkvenega voditelja sem slišala govoriti, da ne priznava sodne oblasti v svoji državi, ker da je cerkev nad njo. Kakor tudi nad medicino, šolstvom, politiko in vsem ostalimi področji civilizacije. Ko je Jezus rekel, da nam daje ime, ki je nad vsakim drugim in oblast, ki je nad vsako drugo, ni mislil, da ne prepoznavamo nobene strukture in oblasti več, saj bi v tem primeru morali takoj oditi s tega sveta.  Tako razmišljanje je nezrelo in  povzroča, da se nam ljudje smejijo, Bog pa mora narediti stajico okrog nas, da kam ne zaidemo, dokler ne dorastemo v razumevanju vladavine. Zato je bila apostolska reformacija tako nujna. Da se iz otroškega navdušenja nad nebesi, cerkev spravi spet nazaj na zemljo. Ker je od tega, kar bomo storili na zemlji, odvisna naša večnost. V nebesih ne potrebujejo vere, pravičnosti, čudežev, preroštev, spoznanja, novih  jezikov, v nebesih se ne izganja demonov in  ne ozdravlja bolezni in ne govori besede evangelija, da bi se ljudje odrešili. To delamo izključno na zemlji.  

Jezus je Pilatu rekel: “moje kraljestvo ni od tega sveta, ker če bi bilo, bi se moji učenci sedaj borili”. 

Ko govorimo, da ima najvišjo avtoriteto cerkev, moramo razumeti, da jo je dana v duhovnih sferah, da vpliva na zemljo, tako da prikliče nebeško kraljestvo, ne v naravnih sferah, na način kot jo imajo politika, pravo, ekonomija, šolstvo, medicina, znanost, .…  Ljudje , ki se izurijo in so poklicani v te sfere življenja, se morajo podrediti “polju”, na katerem delujejo. Kakor pravi Sveto Pismo v Pregovorih: “Kralj je polju podrejen” in ne obratno. Cerkev je Kristusova, ki jo je postavil nad vse kot njegovo telo, a je podrejena. Najprej Kristusu, potem drug drugemu v Kristusu, potem polju, ki je kraljestvo tega sveta, da ga obdela in da prinese žetev v Božje roke. 

Lahko rečemo, da ljudje nikoli nimamo oblasti nad nečim, le oblast v neki sferi. Oblast pa imamo nad svojim telesom in nad svojimi odločitvami. Pavel gre v svoji teologiji tako daleč, da pravi celo, da žena nima oblasti nad svojim telesom, temveč mož in da mož nima oblasti nad svojim telesom, temveč žena, ko govori o zakonskem življenju, a tudi to je predmet, ki ga bom ob kaki drugi priliki načela.

Troni, Gospodstva, Vladarji in Avtoritete - Svetopisemska klasifikacija

Tako so v duhovnem svetu tudi  različni nivoji oblasti, ena je oblast Boga, ki je suverena, absolutna, vse ostale oblasti so delegirane. So angeli z različnimi močmi in oblastmi in za različne sfere.  In spet, druga je oblast cerkve in spet druga oblast v naravnih sferah življenja: avtoriteta v  družini, narodih, mestih in različnih panogah. 

Poglejmo, kaj Sveto Pismo pravi o oblasteh. Ugotovili bomo, da jih precej natančno obravnava. Če želimo hoditi v moči v Božjega Kraljestva, moramo razumeti avtoriteto. 

Kol 1,16: »Kajti v njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidno in nevidno, bodisi prestoli bodisi gospostva bodisi vladarstva bodisi oblasti; vse je bilo ustvarjeno po njem in zanj.«

Ef 1,21: »Nad vsakim vladarstvom in oblastjo in silo in gospodstvom in vsakim imenom, ki se imenuje, ne samo v tem veku, ampak tudi v prihodnjem.«

Ef 3,10: »Da bi se zdaj po Cerkvi oznanila večplastna Božja modrost poglavarjem in oblastem v nebeških krajih.«

Duhovna struktura vladavine, ki izhaja iz nebes:

1. Thronoi (θρόνοι) 

 Troni, prestoli, sedeži avtoritete, oblasti in moči, izraz označuje najvišjo stopnjo oblasti s podeljeno suverenostjo ter sodno oblastjo. Pavel besedo uporavlja le v Pismu Kološanom

V knjigi Razodetja se beseda »θρόνος« se pojavi ~47-krat, najpogosteje kot mesto Božje oblasti, včasih pa tudi mesto, ki ga zasedajo prestoli drugih bitij:

Raz 3,21 – Kristus deli svoj prestol z zmagovalci

Raz 4,2–4 – Božji prestol + 24 prestolov s starešinami

Raz 5,6–13 – slavljenje Jagnjeta pred prestolom

Raz 7,9–17 – množice pred prestolom

Raz 11,16 – 24 starešin na svojih prestolih

Raz 20,4 – »videl sem prestole in tistim, ki so sedeli nanje, je bila dana oblast, da sodijo«

Raz 20,11 – veliki beli prestol – sodba

2. Kyriotētes (κυριότητες) 

– gospostva

Ef 1,21:”nad vsakim vladarstvom in oblastjo in močjo in gospostvom (κυριότητος) in vsakim imenom, ki se imenuje…"

Pomen: Kristus je postavljen nad vse, tudi nad vse duhovne sile, vključno z gospostvi.

Kol1,16:”Kajti v njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, kar je vidno in kar je nevidno, bodisi prestoli, bodisi gospostva (κυριότητες), bodisi vladarstva, bodisi oblasti; vse je bilo ustvarjeno po njem in zanj."

Pomen: Kristus je ustvaril vse duhovne entitete, vključno z gospostvi, kar pomeni, da je nad njimi.

3. Archai (ἀρχαί) 

– počela, prvaki ali vladarstva, očetovine, poglavarstva

Uporablja se lahko za:

Boga kot Stvarnika, Jezusa kot Prvorojenega nad vsem stvarstvom (Kol 1,15-18),

ali za demonske poglavarje in padle angele (Rim 8,38).

Rim 8,38: »Kajti prepričan sem, da nas ne more ločiti ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva (archē), ne sedanjost ne prihodnost, ne moči …«

Kol 2,10: »V njem ste tudi vi napolnjeni, ki je glava vsakemu poglavarstvu in oblasti.«

Tu Pavel spet uporablja izraz archē – torej Jezus je nad vsem začetnim redom ali nadrejeno duhovno oblastjo.

4. Exousiai (ἐξουσίαι) – oblasti

Kol 2,10: ”In v njem ste popolni, ki je glava vsakega vladarstva (ἀρχῆς) in oblasti (ἐξουσίας).”

Kol 2,15: ”Razorožil je vladarstva in oblasti (ἀρχάς καὶ ἐξουσίας), in jih pokazal kot ponižane, triumfirajoč nad njimi v njem."

1 PT 3,22: “Ki je na desni strani Boga, ko so mu podvrženi angeli, oblasti (ἐξουσίαι) in moči (δυνάμεις)."

Duhovna struktura oblasti, ki izhaja iz pekla:

Demonske oblasti so ravno tako strukturirane in Pavel v Pismu Efežanov razporeja takole:

Ef 6,12 :»Kajti naš boj ni proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, oblastem, svetovnim gospodovalcem te temine, proti duhovnim silam zla v nebeških področjih.«

Ko govori o nebeških področjih, Pavel meri na “drugo “ nebo. Prvo nebo je naša zemeljska atmo-sfera, drugo nebo je duhovna sfera, tretje nebo je nebeška sfera. V nebesih in na zemlji fizično prisotnih zlih bitij ni, do pojava utelesitve Antikrista.

So bila, v času Noeta, in ta so bila sojena, ko se je zlo utelešalo preko spolnih zvez Božjih sinov - angelov,  ki so zapustili svoja domovanje, kar pomeni domeno svoje avtoritete ter šli in spočeli s človeškim rodom t.i.  hibridni zarod velikanov. Zato je Bog poslal potop na zemljo, da ne bi ta hibridna vrsta popolnoma izopačila človeškega rodu in ga privedla preko možnosti, da se še lahko odreši. Nekateri svetopisemski komentatorji navajajo, da so obsojena hibridna bitja iz časa potopa, ki so ostala brez telesa, postala demoni, ker nimajo več teles, umreti pa ne morejo, in hočejo naseljevati človeška telesa, Sveto Pismo na več mestih omenja demone, vendar o njihovem izvoru ni nič izrecno povedanega. Izvor demonov, ki niso padli angeli, ostaja nepojasnjen v kanonski literaturi. 

Sicer demoni lahko naseljujejo ljudi in telesa živali (o tem beremo v evangelijih, ko Jezusa legija demonov, ki je obsedla enega človeka,  prepozna, in ko jih izganja, ga prosi, da jih izžene v svinje, vendar svinje tega nočejo in se zapodijo v jezero), in  padli angeli vladajo nad področji, a le zaradi tega, ker so ljudje čez greh prepustili, dopustili, ali celo zavestno predali teritorialno oblast : padlim angelom v nacijah, mestih ,regijah, družinah, ali na osebnem nivoju. O tem lahko beremo v Knjigi Preroka Daniela. 

Jezus je izganjal demone iz ljudi, ne iz ozračja, in tako s tem jasno pokazal oblast Nebeškega Kraljestva. Knjiga preroka Malahije je ključna za razumevanje, kako deluje oblast Boga  prvotno čez vzpostavitev Božjih oltarjev in čez posvečenje njegovega ljudstva. 

Kategorije zla Ef 6:

1.Vladarstva (ἀρχαί – archai)Duhovne oblasti ali »arhonti«, višji red padlih duhov, počela zla, poglavarstva, “glave” - arhitekti zla

Prim. Jn 12,31; 14,30; 16,11

“Vladar tega sveta” - ὁ ἄρχων τοῦ κόσμου τούτου (ho árchōn tou kósmou toútou)

2. Oblasti (ἐξουσίαι – exousiai)Delegirane sile nad regijami ali ljudstvi

Lk 22,53 (Jezusov govor pred aretacijo): ”Vsak dan sem bil med vami v templju, pa niste stegnili rok po meni. Toda zdaj je vaša ura in oblast teme."(grško: ἡ ἐξουσία τοῦ σκότους – he eksousia tou skotous)

Apd 26,18:"Da jim odpreš oči, da se obrnejo od teme k luči in iz oblasti Satana k Bogu, da bi prejeli odpuščanje grehov in dediščino med posvečenimi po veri vame.” (grško: ἐξουσίας τοῦ σατανᾶ – eksousias tou satana)

Kol 1,13: ”On nas je rešil iz oblasti teme in nas prestavil v kraljestvo svojega ljubljenega Sina.” (grško: ἐξουσίας τοῦ σκότους – eksousias tou skotous)

3. Svetovni gospodovalci teme (κοσμοκράτορες – kosmokratores)Demonski vladarji nad svetovno temo in sistemom

Izraz se pojavi samo enkrat v SP:

Kosmokratores so po nekaterih učenjih padli angeli, ki so prevzeli oblast nad poganskimi narodi (prim. 5 Mz 32,8–9). Povezani so z duhovi za poganskimi božanstvi (prim. 1 Kor 10,20), ki jih ljudje častijo, misleč, da delajo dobro, a nevede služijo zlu svetovne rasežnosti. 

4. Duhovne sile zla (πνευματικὰ τῆς πονηρίας – pneumatika tēs ponērias)Pokvarjena duhovna bitja v nebeških sferah – breztelesni duhovi zla

Izraz se pojavi samo enkrat v SP:

5. Satanov prestol" (grško: ὁ θρόνος τοῦ σατανᾶ, ho thronos tou satana)

Čeprav Pavel ne omenja  “trona” zla, ga pa Pismo Razodetja 2,13, kjer ga locira na fizično mesto Pergamon kar pomeni:

 a) Središče njegove oblasti na zemlji

Satan ni vseprisoten, ker je le ustvarjeno bitje, zato nima te kapacitete, da bi obvladoval osebno vse, se pa njegova oblast izraža prek regionalnih centrov vpliva, kjer mu je bilo ponujeno največ s strani ljudi.  Pergamon, ki je omenjen v knjigi Razodetja, je bil eno takih mest, kjer so se prepletali poganstvo, cesarsko malikovanje in preganjanje kristjanov in ga Jezus imenuje mesto, kjer je Satanov prestol. 

 b) Zemeljska manifestacija nebeškega upora

Satan je bil izgnan z neba (Raz 12,7–9) in išče prostore na zemlji, kjer lahko izvaja vpliv. Ker je človek krona stvarstva, Božji ljubljenec, je prvotni namen hudiča, da vzpostavi z ljudmi “očetovski” odnos kot Oče laži. Krade srca. Krade misli. Krade življenja. Če bi ljudje ne nasedali njegovim lažem, ne bi imel nobene oblasti. 

———————

DUHOVNO BOJEVANJE

“Tako tudi ti v svojem sanjarjenju skrunijo meso, zametujejo gospostvo in preklinjajo veličastva. Pa se vendar sam nadangel Mihael, ko se je pravdal s hudičem in prepiral za Mojzesovo truplo, hudiča ni upal tožiti spreklinjanjem, ampak je rekel: »Gospod naj te kaznuje!« Ti pa preklinjajo tisto, česar ne poznajo, … (Jd 1,9-12)

Ko Juda govori o “sanjarjenju”, misli na umišljeno duhovnost, ki ne prepoznava duhovnih oblasti. 

Skoraj vsakič, ko grem na kakšna molitvena srečanja, se tam znajde nekdo, ki zapoveduje knezom in oblastem nad državo, naj odidejo, pri tem pa se sklicuje na kake zgodovinske podatke. Večinoma gre za neizkušene ali nezrele kristjane, ki se jim zdi “fajn”, da imajo avtoriteto. Zato take molitve niso prav nevem kako škodljive. Koristijo pa tudi ne. 

Kristjani, ki zvezujejo in izzivajo demonske entitete nad mesti, regijami in narodi,  delajo neumnosti. Te entitete so prišle na oblast izključno zato, ker so jih tja “izvolili” ljudje - ali jim dali prostor, z grehom neposlušnostjo, uporom proti Bogu, malikovanjem, čarovništvom, prešuštvom. Ko se ljudje začnejo spreobračati od teme k Bogu, te oblasti zgubljajo moč. Jezus se je z hudičem osebno soočili v puščavi, in to le zato, ker ga je ta sam prišel skušati. Ni delal “duhovnega mappinga” in brskal po zgodovini narodov, da bi ugotovil, kakšne hudiče je pričakovati v puščavi.  

Nepoznavanje duhovnih protokolov in oblasti je posledica skoraj neobstoječih svetopisemskih učenj o angelih in demonih in razumevanju naravne in duhovne oblasti. Sveto Pismo namreč zelo podrobno razlaga vse te omenjene pojme.

Podobno je z zapovedovanjem angelom. Nikjer, ampar prav nikjer, nam Sveto Pismo ne dovoljuje ali celo zapoveduje, da usmerjamo angelske aktivnosti. Jezus Petru celo pravi: “Ali misliš, da ne morem prositi svojega Očeta in bi mi takoj dal na voljo več kot dvanajst legij angelov, toda kako naj se potem izpolnijo Pisma, da se mora tako zgoditi?” (Mt 26,53). Jezus v svojem zemeljskem življenju ni nikoli naslavljal direktno angelov z ukazi. 

O tem bomo bolj podrobno spregovorili na naslednji konferenci o duhovnem bojevanju, ki jo organiziramo od 26.6. - 29.6.2025.

Ko Pavel govori, da naš bojevanje ni zoper kri in meso, se ne borimo proti ljudem, temveč proti temu, čemur so ti ljudje dali oblast. In to tako, da podiramo razmisleke, mentalne utrdbe, ki se dvigujejo zoper spoznanje Jezusa Kristusa. 

Saj je pisano, da je poganom “bog tega sveta” zaslepil um, da jim ne zasveti spoznanje Jezusa Kristusa. Ko molimo za prebujenje naroda, ne klatimo “dol” poglavarstev, saj Sveto pismo v Pismu Efežanih jasno govori, da smo postavljeni v Kristusu “nad” vsako poglavarstvo, ime in oblast, ki je na tem svetu, temveč se bojujemo zoper mentalne trdnjave, brezbožne koncepte, ki jih je Satan zgradil v kolektivni zavesti posameznikov, kraja ali naroda. Molitve za narod brez oznanjevanja evangelija, ki mora temu slediti, nimajo smisla in služijo le naši osebni satisfakciji, da smo nekaj naredili za ta narod, ne da si “umažemo roke”.  Naše največje poslanstvo za narod je oznjevanje. Jezus je naročil, naj molimo za delavce, ki bodo šli na žetev, saj je ta velika, delavcev pa malo. Sredstva (molitve) ne smemo zamenjati za namen (delavci in žetev). 

Na podobnem principu temelji tudi molitev za posameznika. Mogoče bomo tako lažje razumeli, o čemu je govora. Iz človeka, ki se prenajeda, in je recimo zaradi svojih navad v hudih zdravstvenih težavah, ne bomo šli izganjat demona debelosti, ampak ga bomo povprašali po vzrokih, ki so ga pripeljali do tega, da je avtonomijo in oblast nad svojim telesom prepustil nezmernosti. Ko se človek spokori in prejme milost na tem področju življenja, bo oblast hudiča nad njegovim življenjem zlomljena, bo spontano tudi osvobojen, če ga je njegova nezmernost pripeljala v demonsko zvezanost. Lahko pa izganjamo in zvezujemo hudiče do onemoglosti, a če se človek ne želi spremeniti, mu s tem ne delamo nobene usluge. Če nekaj ni zasidrano v resnici, Nima moči osvobajanja. Jezus je rekel: “Če vztrajate v moji besedi, boste spoznali resnico in resnica Vas bo osvobodila.” Resnica - sama po sebi. 

Molitev ni namenjena, da vpliva na svobodno voljo posameznikov, kakor poskuša njen “antagonist”, ki je čarovništvo. 

Nepotrebne žrtve duhovne vojne

Nekoč sem imela vizijo, kako je skupina kristjanov, zbrana pod tisto veliko skalo ob Bohinjskem jezeru, molila proti drugi skupini kristjanov. Vodila jih je oseba, ki je menila, da jih ogrožajo, vendar iz vizije nisem uspela razbrati, s čim. Šlo je za umišljeno grožnjo, ki jo je hudič napletel. Skupina, proti kateri so bile uperjene molitve, je namreč splezala na tisto skalo in bila visoko nad njihovimi glavami in jih ni videla. Tudi ni bilo videti, da se zavedajo, da bi karkoli bilo narobe, le veseli so bili, da so premagali skalo. To me je zelo začudilo, zato sem pomislila, s čim so si prislužili tako reakcijo s strani skupine pod skalo. Edino, s čemer bi jih lahko ogrozili, je bilo po mojem razumevanju to, da niso bili več del tiste skupine ob vznožju gore, ker so se odločili iti naprej. Skupina pod skalo je vpila, metala majhne sekirice v zrak, ki so predstavljale njihove molitve, in deklarirala zmago nad hudiči.  V svojih molitvah so bili vsi zelo povezani in intenzivni ter sledili svoji voditeljici v deklaracijah. Vse te sekirice so padle nazaj na njih, kar je povzročilo preplah in zmedo. Zato so nekateri odnehali. Nekaj pa jih je nadalevalo z “duhovnim bojevanjem”, saj so imeli oči le na voditeljici. 

Pavel na nekem mestu pravi: “Ker niso sprejeli resnice, jim je Bog poslal duha prevare, da verujejo laži.” Karkoli ni resnica, nima moči, da prodre, ampak se zvrne nazaj na mesto, iz katerega izhaja. To so lahko  duševne molitve, prerokbe iz lastnega duha, ali besede človeškega nauka namesto Božje besede. Take “Resnica” imajo lahko samo toliko mesta, kolikor ga jim ponudi človek, ali v tem primeru skupina. Hkrati pa je tudi potrdilo, da kletev nezaslužena ne zadane nikogar. Zato smo lahko popolnoma brez strahu, ko ljudje govorijo zoper nas, ali celo molijo zoper nas.  

Tudi če misliš, da je nekdo tvoj sovražnik, je Gospodova zapoved, da ga blagoslavljaš, in ne, da moliš proti njemu.  To so osnove. 

Zato ne smemo biti začudeni, ko vidimo da, nova učenja in novo delovanje Boga prinašata tudi opozicijo in to ponavadi s strani tistih, ki smo jim najbližje po veri in razumevanju Božjih načrtov. Ko pride do razkoraka med temi, ki si želijo iti naprej z Bogom in temi, ki tega ne želijo, ponavadi ti, ki ne želijo naprej, povzročajo hujše nasprotovanje, kot tisti, ki so na popolnoma različnih bregovih nauka in krščanske prakse, kakor mi.  

Sveto pismo Pravi (parafraziram): “Ali niso vsi slišali glasu? So, vendar nekateri niso verovali.” Vsaka nova stvar ali novo gibanje bo ogrozilo cono udobja ali preeminenco določene skupine ljudi.

V tem času je, verjamem, novost v veliko večji avtoriteti, kot smo jo kot kristjani poznali doslej. Jezusovo delovanje ni šlo v nos farizejem zaradi ozdravljenj in dobrih del, temveč zato, ker je govoril o istih temah kot oni, a z bistveno večjo avtoriteto.

"Strmeli so nad njegovim naukom, kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast, in ne kakor pismouki"(Mr 1,22).

Veliko kristjanov pozna avtoriteto Kristusa le do križa, tako kot so jo poznali učenci pred vstajenjem Kristusa, pred novim rojstvom: Kristus odrešuje, Kristus ozdravlja, Kristus osvobaja. Vse ostaja na osebnem nivoju, dojemanju in izkustvu. Ne smemo pozabiti, da je Jezus svoje učence poslal oznanjat, ozdravljat in osvobajat, še preden je šel na križ. Križ je veliko več od tega. O Jezusu, ki mu je podrejeno vse, kar je na nebu in na zemlji in o cerkvi, ki je njegovo telo, “polnost njega, ki v vsem vse izpolnjuje”, pa ne vemo dovolj. 

————————

ZAKLJUČEK

Če se želimo v tem času pravilno gibati, kot posamezniki in kot cerkev, potrebujemo razumevanje duhovne avtoritete in sfer, v katere smo poslani. Ne gre za to, da bi v svoji vnemi zavrgli naravne strukture in oblast, na eni strani ali pa prezrli pomen in  vlogo duhovnih struktur v nebeških prostorih,  temveč da bi znali prepoznati njihovo mesto in mejo – in predvsem Božji namen za nas znotraj njih. 

Danes smo povabljeni, da gremo dlje. Da ne ostanemo pri površinskem navdušenju nad duhovnimi pojmi in preroškimi besedami, temveč da se poglobimo, potopimo in jih  živimo v na novo definiranem odnosu s Kristusom. Ker razodetje Besede, ki ga imamo, ali pa nimamo, definira naš odnos z Njim. Sveto Pismo pravi: “Motite se, ker ne poznate ne Božje besede, ne Božje moči.” Se pravi, obstajata samo 2 vrsti zmot. Brez poznavanja Besede nas bo zaneslo v religijo ali lažne nauke, brez poznavanja Božje moči pa v “cesacionizem” (nauk, ki ne priznava delovanja Svetega Duha v današnjem času), ali v čarovništvo. Zmotni nauki in čarovništvo sta dve stvari, ki trenutno uničujeta krščanske cerkve bolj kakor karkoli drugega, ker gre za aktivne oblike zmote. 

Včasih, ko berem poste bratov in sestra (pa ne tam čez lužo), se čudim poplavi raznih skrajnih naukov, judovskih bajk, teorij zarot, pričakovanju konca sveta, celo teorij o ravni zemlji, zanikanju Svetega Pisma, raznim osebnim nadrazodetjem, ki postavljajo na glavo osnovne resnice, zanikajo zdravo pamet in hkrati čisto otroško navdušenje nad “krščanskimi preroki” ki operirajo v duhu čarovništva pod krinko delovanja Svetega Duha. Afriški spiritizem, ki se je infiltriral v karizmatično krščanstvo, še posebno v službe osvobajanja, ozdravljenja in preroštva, in razna imena, kot so Apostol Katryn Krick, Prerok Lovy Elias, učenci Preroka TB Joshua, in cela plejada podobnih “zvezd”, so preplavila internet.  

V zadnjem času mi je kar nekaj oseb preposlalo tri ure dolg intervju z James Kawalya, ugandskega pastorja,  kjer na dolgo in široko razlaga svojo okultno preteklost. V svojem videu omenja skupino molilcev, ki da naj bi bila najbolj napredna z nekim posebnim razodetjem. Vse, kar naj bi ta skupina počela, je v bistvu zanikanje dovršenega dela Jezusa Kristusa na križu. Doktrinalne zmote, ki jih širijo ti, visoko duhovno aktivni ljudje pod krinko Božje moči, so zelo nevarne. V resnici ti ljudje govorijo “drug evangelij” in ljudje, ki jih poslušajo, prejemajo “drugega duha”. Božja beseda nam naroča, naj testiramo duhove, če so od Boga. Ignoranca in nevednost napajata te populističe preroke in zato pritegnejo obilo sledilcev, saj so posebej privlačni za ljudi na avtopilotu, ki ne sprejmejo odgovornosti, da bi sami razvili svoja prepričanja v molitvi in preučevanju Svetega Pisma. 

“Varujte se lažnih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Po njihovih sadovih jih boste spoznali. Se mar grozdje obira s trnja ali smokve z osata?Takó vsako dobro drevo rodi dobre sadove, slabo drevo pa slabe. Dobro drevo ne more roditi slabih sadov in slabo ne dobrih.  Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj. Po njihovih sadovih jih boste torej spoznali.«Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih.  Veliko mi jih bo reklo tisti dan: ›Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali demonov in v tvojem imenu storili veliko mogočnih del?‹ In takrat jim bom naznanil: ›Nikoli vas nisem poznal. Pojdite proč od mene, kateri ravnate nepostavno!” (Mt 7,15-23).

V želji po nadnaravnem je mnogo ljudi zavedenih. Začnejo se hraniti s temi učenji, namesto z “lokalno pridelanim učenjem” svojih cerkva. Mislijo, da je to “višji nivo”.  Čez nekaj časa izgubijo “apetit” po Božji besedi in se hranijo izključno z učenji ljudi, ki jih osebno ne poznajo. Osnova za zdravo duhovnost je bila vedno ta, da je primarni izvor naših učenj lokalna cerkev in če meniš, da ta ne zadosti tvojim potrebam, pojdi po odgovore v Božjo Besedo in ne na iternet. Naj te Gospod vodi v pravo skupnost. 

Potrebujemo cerkev, ki ne beži v infantilno duhovnost ali v samopoviševanje, temveč dozoreva v razumevanju oblasti, poklicanosti in služenja. Bog nas uči vladati. To je pomen učeništva. Jezus je delal učence za Kraljestvo, ne le spreobrnjencev, ki jih premetava vsaka sapica drugih naukov. 

Naj nas Gospod vodi v globlje razumevanje in v večjo zrelost  – v vsakem posamezniku, skupnosti in narodu. Kajti On gradi svojo cerkev. In vrata podzemlja je ne bodo premagala.